POSLUŠAJ PREK APPLE PODCASTS | SPOTIFY
Menopavzalni prehod se ne dogaja zunaj delovnega časa. Doživljamo ga v letih, ko imamo veliko znanja in izkušenj, vodimo projekte ali ekipe ter smo pomemben del organizacijskega spomina podjetja. Hkrati se lahko srečujemo z motnjami spanja, utrujenostjo, vročinskimi oblivi, možgansko meglo, tesnobo, spremembami razpoloženja, bolečinami ali močnimi krvavitvami – pogosto brez občutka, da lahko o tem v službi varno spregovorimo.
Menopavza zato ni le naša zasebna tema. Je tudi vprašanje zdravja pri delu, vključujočega vodenja ter sposobnosti podjetja, da prepozna in ohrani dragocen kader. V 64. epizodi Herera podkasta se od razumevanja problema premaknemo predvsem k rešitvam.
V epizodi boš izvedela
- zakaj menopavza ni enako menopavzalnemu prehodu in zakaj se tema delovnega okolja tiče veliko dlje kot le en dan;
- kateri simptomi najpogosteje otežijo zbranost, samozavest, odnose in opravljanje nalog;
- zakaj številne ženske o težavah ne spregovorijo ter kako pomanjkanje podpore vpliva na njihove karierne odločitve;
- kaj sta o ginekološkem in organizacijskem vidiku povedali dr. Barbara Požlep in prof. dr. Eva Boštjančič;
- katere preproste prilagoditve lahko podjetje uvede brez velikih posegov v organizacijo dela;
- kako lahko Herera s svojimi program pri tem podpre podjetja in organizacije.
Menopavza je dolgo obdobje
Menopavza označuje zadnjo menstruacijo v življenju ženske in jo lahko določimo šele za nazaj, ko je od nje minilo dvanajst mesecev. Spremembe in simptomi pa se lahko začnejo že več let prej, v obdobju perimenopavze oziroma menopavzalnega prehoda, ter se nadaljujejo tudi po nastopu menopavze.
To pomeni, da lahko s simptomi živimo in delamo več let. Doživljamo jih v obdobju, ko smo praviloma še zelo dejavne na trgu dela, pogosto na odgovornih ali vodstvenih položajih in z mnogimi delovnimi leti pred seboj.
Simptomi lahko pomembno vplivajo na naše delo
British Menopause Society navaja, da večina žensk doživi vsaj en simptom menopavzalnega prehoda, do tretjina pa se nas srečuje s hudimi simptomi, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost življenja in na naše delo.
Na delovnem mestu nam težave najpogosteje povzročajo slabša koncentracija in spomin, možganska megla, utrujenost, motnje spanja, vročinski oblivi, spremembe razpoloženja, tesnoba, zmanjšana samozavest ter bolečine v mišicah in sklepih.
Raziskava CIPD iz leta 2023, v kateri je sodelovalo 2.185 zaposlenih žensk v Združenem kraljestvu, je pokazala, da je 67 odstotkov žensk, ki so imele menopavzalne simptome, občutilo njihov pretežno negativen vpliv na delo.
O svojih težavah pogosto ne spregovorimo
Simptomi niso vedno vidni. Utrujenost lahko okolica razume kot pomanjkanje motivacije, težave s koncentracijo kot slabšo sposobnost, tesnobo ali razdražljivost pa kot osebnostno lastnost.
Kljub temu o tem pogosto molčimo. Bojimo se, da bi nas sodelavci ali vodje razumeli kot manj sposobne, zanesljive ali zavzete. V raziskavi CIPD je 17 odstotkov žensk s simptomi zaradi pomanjkanja podpore razmišljalo o odhodu z dela, 6 odstotkov pa jih je delo že zapustilo.
Molk zato ne pomeni, da težav ni. Pogosto pomeni, da se ne počutimo dovolj varno, da bi o njih spregovorile.
Ne potrebujemo nižjih pričakovanj, ampak manj ovir
Podpora ženski v menopavzalnem prehodu ne pomeni zniževanja pričakovanj ali podeljevanja privilegijev. Pomeni odstranjevanje ovir, da lahko še naprej delamo v skladu s svojim znanjem, izkušnjami in sposobnostmi.
Podjetja lahko veliko dosežejo že z nekaj osnovnimi koraki:
- izobraževanjem zaposlenih in vodij o menopavzalnem prehodu;
- usposabljanjem vodij za spoštljiv in zaupen pogovor;
- jasnimi informacijami o tem, na koga se lahko zaposlene obrnemo;
- možnostjo uravnavanja temperature ter dostopom do hladne vode in stranišča;
- dodatnimi odmori ali prožnejšo organizacijo dela, kadar jo delovno mesto omogoča;
- individualnim pogovorom, saj menopavzalni prehod doživljamo različno in enaka rešitev ne ustreza vsem.
Prisluhni pogovoroma z dr. Barbaro Požlep in prof. dr. Evo Boštjančič
V epizodi lahko slišiš izseke iz dveh pogovorov, ki smo ju na Herera podkastu že objavile.
V 55. epizodi smo z dr. Barbaro Požlep, specialistko ginekologije in porodništva iz Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, govorile o vplivu simptomov na delo ter o tem, zakaj menopavzalni prehod ni individualna šibkost ali kaprica, temveč predvidljivo življenjsko obdobje.
V 12. epizodi smo s prof. dr. Evo Boštjančič, organizacijsko psihologinjo in profesorico na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, temo osvetlile z vidika organizacijske psihologije, vodenja, avtonomije, prožnosti in odnosov v delovnem okolju.
Kako lahko Herera pomaga podjetjem?
V dobrem letu in pol smo obiskale številna slovenska podjetja in organizacije, naših izobraževanj pa se je udeležilo že več kot 3.000 ljudi. Na podlagi teh izkušenj smo razvile tri formate.
Sproščen pogovor z ginekologinjo
Gre za 120-minutni vodeni pogovor s specialistko ginekologije in porodništva, ki ga izvedemo v prostorih podjetja. Znanstveno podprte informacije predstavimo razumljivo, udeleženke in udeleženci pa lahko ves čas postavljajo vprašanja.
Program Serija
Program sestavljajo štiri strokovna srečanja. Pogovoru z ginekologinjo sledijo še srečanja s strokovnjakinjami in strokovnjaki za prehrano, vadbo, obvladovanje stresa ter vzpostavljanje zdrave spalne rutine. Vsebine so uporabne tudi za moške, zato je program primeren za mešane skupine zaposlenih.
Kulinarični team building
Interaktivni kulinarični team building o spremembah, prehrani in dobrem počutju po 40. letu smo razvile z Grušo Zorn iz Rashushka Food Studia, ki ste jo lahko spoznali v 13. in 33. epizodi našega podkasta. Namenjen je širšim in mešanim ekipam, ki se ob strokovnem uvodu, kuhanju in igrivem ekipnem izzivu učijo tudi sodelovanja, komunikacije, vodenja in sprejemanja odločitev.
Vsem trem formatom je skupno, da zahtevne zdravstvene teme odpremo sproščeno in vključujoče. Znanstveno podprte informacije predstavimo razumljivo ter jih povežemo s konkretnimi in uporabnimi koraki za zaposlene, vodstvo in delovno okolje.
Morda o izobraževanjih zaposlenih ne odločaš sama, lahko pa narediš pomemben prvi korak: to epizodo posreduješ vodstvu, kadrovski službi ali osebi, ki v tvojem podjetju skrbi za zdravje in dobro počutje zaposlenih.
Če bi v vašem podjetju želeli preveriti, katera vsebina bi bila najprimernejša za vaše zaposlene, nam pišite na info@herera.si.
Nova kulinarična delavnica
Z Grušo Zorn, gostjo 13. in 33. epizode našega podkasta bomo v soboto, 3. oktobra 2026, med 10. in 15. uro v Rashushka food Studiu v Ljubljani ponovno organizirale našo skupno kulinarično delavnico Prehrana v perimenopavzi in postmenopavzi. Na njej boš dobila enostaven sistem načrtovanja tedenskih obrokov, s katerim boš prihranila na času in denarju, obenem pa boš poskrbela, da imaš ob sebi, ne glede na to, kako se običajno prehranjuješ, vedno vse potrebne gradnike uravnoteženega in hranilnega obroka. Vsaka udeleženka delavnice dobi tudi 80-stransko knjižico, ki vključuje meal prep sistem, prek 30 avtorskih receptov, ki jih bomo na delavnici skuhale in tudi okusile, in dodatne informacije o tem, kako razumeti spremembe na ravni prebave, ki jih ženske doživljamo v tem življenjskem obdobju.
Mesta za kulinarično delavnico so omejena, zato nam hitro piši na info@herera.si, če se nam tokrat želiš pridružiti.
Deli svojo zgodbo
Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.
Spoznaj ženske, ki so z nami že delile svoje zgodbe
Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze, v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu, v 20. epizodi Tino, v 29. epizodi še z Nino, v 35. epizodi še eno Majo in v 40. epizodi še eno Tino.
Prijavi se na naše e-novičke
Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.
Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.
Glavni viri, na katere sem se naslanjala pri pripravi te epizode
- CIPD. Menopause in the Workplace: Employee Experiences in 2023. Chartered Institute of Personnel and Development, 2023 — cipd.org/2023-menopause-report
- British Menopause Society. Menopause and the Workplace Guidance: What to Consider. BMS Tools for Clinicians, julij 2025 — thebms.org.uk
- Rees M in sod. Global Consensus Recommendations on Menopause in the Workplace: A European Menopause and Andropause Society Position Statement. Maturitas 2021;151:55–62 — pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34274202
- Evandrou M, Falkingham J, Qin M, Vlachantoni A. Menopausal Transition and Change in Employment: Evidence from the National Child Development Study. Maturitas 2021;143:96–104 — pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33308643
- Faubion SS in sod. Impact of Menopause Symptoms on Women in the Workplace. Mayo Clinic Proceedings 2023;98(6):833–845 — pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37115119
- Faubion SS, Bigler JK, Christmas MM in sod. Menopause and the Workplace: Consensus Recommendations from The Menopause Society. Menopause 2024;31(9):741–749 — pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/39186451
- The Menopause Society. Menopause and the Workplace: Consensus Recommendations. 2024 — menopause.org
- The Menopause Society. Making Menopause Work: Employer Guide. 2024 — menopause.org
- O’Neill MT, Jones V, Reid A. Impact of Menopausal Symptoms on Work and Careers: A Cross-Sectional Study. Occupational Medicine 2023;73(6):332–338 — pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37542726
- Equality and Human Rights Commission. Menopause in the Workplace: Guidance for Employers. 2024 — equalityhumanrights.com
- Mosconi L in sod. Menopause Impacts Human Brain Structure, Connectivity, Energy Metabolism, and Amyloid-beta Deposition. Scientific Reports 2021;11:10867 — pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/34108509
- N1 Slovenija: »V Sloveniji brez ginekologa kar 230 tisoč žensk«
- Statistični urad Republike Slovenije
Opomba: vsebina je izobraževalna in ne nadomešča individualnega zdravniškega nasveta. Pri težavah s spanjem ali simptomi menopavzalnega prehoda se posvetuj z ginekologinjo, ginekologom ali drugim ustreznim zdravstvenim strokovnjakom.
