Si že kdaj imela občutek, da ti misli kar pobegnejo? Da pozabiš besede, ki so bile še pred trenutkom na jeziku? Da se ne moreš zbrati, ne glede na to, kako se trudiš? Morda gre za možgansko meglico (brain fog) – pojav, ki ga doživlja veliko žensk v obdobju perimenopavze in menopavze.
Občutek zmedenosti, upočasnjeno razmišljanja, pozabljivosti in miselne utrujenosti je zelo pogosta, a pogosto ostajajo spregledani. Pomembno je, da svoje občutke prepoznaš, razumeš in si poiščeš podporo.
Kaj povzroča možgansko meglico?
Možganska meglica ni nekaj, kar si »samo domišljaš«, da se dogaja. Povzročajo jo različni telesni, čustveni in življenjski dejavniki, ki vplivajo na tvoje možgane in počutje. Poglejmo podrobneje:
- hormonske spremembe: z upadom estrogena, ki vpliva na delovanje nevronskih povezav v možganih, se lahko pojavijo težave s spominom, osredotočenostjo in hitrostjo razmišljanja;
- slab spanec: nespečnost ali prekinjen spanec zmanjšujeta regeneracijo možganov in vplivata na kognitivno jasnost ter razpoloženje;
- stres – dolgotrajen (kronični) stres in povišan kortizol slabita delovanje hipokampusa – dela možganov, ključnega za spomin, učenje in orientacijo;
- neuravnotežena prehrana: pomanjkanje hranil, kot so omega-3 maščobne kisline, vitamini skupine B, železo in antioksidanti, lahko vpliva na upad miselnih sposobnosti.
Vse te spremembe se lahko pojavljajo v valovih – včasih bolj izrazito, drugič skoraj neopazno. Nisi si vsega izmislila. To, kar občutiš, je resnično.
Kako prepoznati možgansko meglico?
Najpogostejši znaki, na katere bodi pozorna, so:
- težave s koncentracijo
- pozabljivost
- počasnejše razmišljanje
- iskanje pravih besed
- občutek »zamegljenosti« v glavi.
Ti občutki lahko vplivajo na tvojo samozavest, odnose in vsakodnevno delovanje – doma, v službi, v odnosih. A dobra novica je, da si lahko pomagaš.
Kako si pomagati?
Možganska meglica ni nekaj, s čimer bi se morala kar sprijazniti. Z nekaj prilagoditvami in nežnim odnosom do sebe lahko občutno izboljšaš svoje počutje. Pri tem si lahko pomagaš s :
- prehrano: v svojo prehrano vključi živila, bogata s fitohranili (barvito sadje in zelenjava), vitamin D (mastne ribe, jajca, mlečni izdelki) in vlaknine (polnozrnata žita, stročnice, oreščki). Uravnotežena prehrana podpira delovanje tvojih možganov, zmanjšuje vnetja in ti pomaga vzdrževati energijo skozi dan;
- kakovosten spanec: vzpostavi redno spalno rutino, spalnico brez motenj in vključi tehnike sproščanja pred spanjem. Vsaj eno uro pred spanjem ekrane in ostale naprave zamenjaj za knjigo, poskrbi, da je tvoja spalnica dobro prezračena, temna in hladna, uvedi večerne rituale, kot so topla kopel, nežno raztezanje in branje, ki ti bodo v pomoč, da boš zvečer lažje zaspala;
- gibanje: telesna aktivnost pozitivno vpliva na gibljivost, ravnotežje in grajenje mišične mase, ki je v obdobju perimenopavze in menopavze zelo pomembna. Poleg tega izboljšuje prekrvavitev možganov in zmanjšuje stres. Poišči aktivnost, ki ti je v veselje in te podpira;
- obvladovanje stresa: počitek, meditacija, dihalne vaje, čas v naravi ali pogovor lahko bistveno pripomorejo k boljšemu počutju.
Nisi sama. In s teboj ni nič narobe.
Možganska meglica je resnična in z njo se srečuje veliko žensk. A obstajajo načini, kako si lahko pomagaš. Z drobnimi, a doslednimi koraki lahko spet prideš do večje jasnosti, manj stresa in več energije za stvari, ki jih imaš rada.
Zaupaj sebi. Spremljaj svoje telo. Išči informacije. In ne pozabi – skupnost obstaja prav zato, da si stojimo ob strani.
Izkušnje žensk iz Herera skupnosti
“Zdi se mi, da nenehno govorim bedarije. Hči drži telefon v roki, pa ji rečem, zakaj hodi naokoli z brisačo. V gledališču pozabim na kakšno besedo, k sreči mi tam pomagajo šepetalci.” Iva Krajnc Bagola, slovenska igralka (link na pogovor) “Ne morem se spomniti imen ljudi. V trgovino hodim z listkom, ker se ne spomnim, po kaj sem prišla. Pomembno je, da vemo, da nismo nore, da z nami ni nič narobe in da bo tudi to enkrat minilo.” Dr. Maruša Strgulc, specialistka ginekologije in porodništva.
