Kaj brati poleti: izbor knjig za dopust
Če iščeš ideje za poletno branje, je tukaj izbor knjig, ki te bodo spremljale na dopustu. Poletje je tukaj in z njim tisti čudoviti občutek, ko se končno usedeš na brisačo, na teraso ali na kavč in se za nekaj ur izgubiš v zgodbi, ki te ne spusti. Letos sem prebrala nekaj knjig, ob katerih sem pozabila na čas — in nekaj takih, ob katerih si želim, da bi jih šele odprla, da bi mi lahko delale družbo na počitnicah. Tukaj je moj izbor: dve odmevni novosti iz angleško govorečega sveta, ki (še) nista prevedeni v slovenščino, štiri knjige domače avtorice, ki dokazuje, da imamo tudi doma odlične pisce kriminalk in novi »memoir« avtorice, ki me spremlja že leta, in ena stalna spremljevalka poletnih večerov.
Strangers: A Memoir of Marriage – Belle Burden
To je knjiga, ki jo začneš brati in je ne moreš odložiti. Belle Burden je svojo zgodbo prvič delila leta 2023 v kolumni Modern Love v New York Timesu — in ker je bil odziv tako velik, je iz tega nastala knjiga, ki je takoj pristala na vrhu lestvice najbolj prodajanih knjig leta.
Zgodba se začne marca 2020, v prvih dneh pandemije, ko Belle iz skrivnostnega sporočila izve, da jo mož vara — in ne le to, da jo zapušča, ampak da prekinja vse stike z njo in njunimi s tremi otroci. Knjiga je odkrit pogled na dvajset let zakonske zveze s človekom, ki je, kot se izkaže, ogromno stvari prikrival. Belle piše o tem, kako se je soočala z izgubo, kako si je na novo osmislila življenje in kako je spoznala, koliko odločitev je prepustila partnerju — od financ do celotnega upravljanja družinskega življenja.
Kar me je pri tej knjigi posebej pritegnilo, je to, da čeprav avtorica živi izrazito privilegirano življenje (kar sama tudi večkrat pove), s katerim se sama ne morem poistovetiti, so občutki, ki jih opisuje — šok, sram, iskanje lastnega glasu — tako univerzalni, da se z njimi lahko poistoveti vsaka ženska. In tudi marsikateri moški. Je ena tistih knjig, ob kateri med branjem kimaš, čeprav je tvoja realnost povsem drugačna.
Yesteryear – Caro Claire Burke
Če bi to knjigo šele morala prebrati, bi jo zagotovo vzela s seboj na morje. Yesteryear je debitantski roman avtorice Caro Claire Burke, ki se loteva fenomena »tradwife« vplivnic — žensk, ki na družabnih omrežjih poveličujejo tradicionalno vlogo žene in matere, skrb za dom, peko kruha, vzgojo šestih otrok, seveda vse v brezhibni estetiki in v duhu popolnosti.
Protagonistka Natalie je ravno taka vplivnica z milijoni sledilcev. Vse je videti idilično, dokler se nekega jutra ne zbudi v svetu, ki je do potankosti podoben njenemu — le da tokrat živi v letu 1855, brez elektrike, brez pomoči, brez filtrov. Namesto kuriranja fotografij droži za Instagram mora nositi drva in prati perilo, dokler ji ne zakrvavijo roke. Zgodba se potem zapleta in razpleta na presenetljive načine, a jedro sporočila ostane: to, kar vidimo na zaslonih, je daleč od realnosti, v kateri živijo »tradwife« vplivnice, ki pogosto prikrivajo dostop do varuške, industrijskega štedilnika in producentske ekipe za hrbtom.
Knjiga je pikra, duhovita in izjemno dobro napisana — ena od tistih, ki te posrka in je ne izpustiš, dokler ne obrneš zadnje strani. Še posebej aktualna v času, ko se ta estetika tradicionalnosti širi po omrežjih, me pa kot opazovalke pogosto pozabimo vprašati, kaj se skriva za kuliso.
Trilogija Irene Svetek: Rdeča kapica, Beli volk, Črni princ
Priznam: v poletnih mesecih najbolj posegam po kriminalkah. Imajo vse, kar si ob počitnicah želim od knjige — posrkajo te v drug svet, se zapletajo in odpletajo, do konca ne veš, kaj se dogaja, in ko končaš, takoj iščeš naslednjo.
In trilogija Irene Svetek je ravno to — le da gre za psihološke kriminalke, ki imajo poleg napetega zapleta tudi globino, ki te po koncu še dolgo spremlja. Rdeča kapica (2021), Beli volk (2022) in Črni princ (2023) sledijo državnemu tožilcu Miu Aurelliju in njegovi ekipi — patologu Patriku Valburetu, preiskovalnemu sodniku Matjažu Sinčiču, tajnici Marjeti Kuzmič in drugim likom, ki jih spoznavaš skozi vse tri knjige. Vsaka ima svojo zgodbo in svoj primer, a skupaj tvorijo zaokrožen lok, pri čemer avtorica v zadnjem delu poveže niti prvega in tretjega romana in sklene krog.
Svetek piše filmsko, prostorsko — zgodbe so umeščene v prepoznavna slovenska okolja, od Ljubljane in Kočevskega roga do Trbovelj in jadranskih otokov, pa tudi v tujino. Če imaš rada kriminalke in še nisi odprla teh treh knjig, ti jih res toplo priporočam. Podobno kot pri Tadeju Golobu in njegovem Tarasu Birsi te tudi tukaj skozi knjige spremljajo isti junaki, in ravno to branje naredi še bolj zapleteno — ker začneš razumeti like, njihove slabosti, odnose, zgodovino.
Tam, kjer plešejo tulipani — Irena Svetek
Ta knjiga ni del trilogije in ni kriminalka, je pa prav tako delo Irene Svetek, ki s tem romanom pokaže povsem drug vpogled v njeno pisanje. Gre za obsežno družinsko sago, v kateri avtorica skozi usode treh žensk — babice, hčere in vnukinje — raziskuje vprašanja identitete, preživetja in medgeneracijskega prenosa travm.
Zgodba prepleta resnične in fiktivne dogodke, in kot bralka nikoli povsem ne veš, kje se resnica konča in kje se začne domišljija — kar je del čara te knjige. Avtorica se dotakne svoje družinske zgodovine, a jo literarno preoblikuje tako, da nastane zgodba, ki je hkrati intimna in epsko široka. Spet gre za eno od tistih knjig, ki te potegnejo noter in jih ne moreš odložiti.
Vse tja do reke — Elizabeth Gilbert
Elizabeth Gilbert je avtorica, ki me spremlja že dolgo — mislim, da sem prebrala vse njene knjige, in še vedno mi je ena najljubših City of Girls, ki žal ni prevedena v slovenščino. A nova knjiga, Vse tja do reke (v izvirniku All the Way to the River), je prevedena in na voljo v slovenskih knjigarnah, in to bo zagotovo knjiga, ki jo bom letos imela s seboj na morje.
Gilbert v knjigi razmišlja o obdobju, ko je spremljala svojo partnerko Rayyo Elias med boleznijo in njenim umiranjem. Je surovo iskren pogled na vse, kar spremlja tako izgubo — od občutka osvobojenja do popolnega uničenja, od nežnosti do krutosti, ki se pojavlja v mejnih situacijah. Gilbert ne olepšuje, in ravno ta nepopustljiva iskrenost, s katero opisuje svojo vlogo ob partnerki v njenih zadnjih mesecih, je tista, ki to knjigo dviguje nad običajen memoir. No, vsaj upam. Po vsem, kar sem prebrala o njej, se je ful veselim.
In za konec: knjižnični napad
Poleg vsega navedenega pa bom letos zagotovo spet skočila v knjižnico po kriminalke za branje na plaži. V zadnjem času me spremlja britanska avtorica Minette Walters, ki je napisala ogromno knjig — in vse so ravno pravšnje za poletne večere, ko se po dnevu na plaži usedeš s knjigo in se izgubiš v kakšni zapleteni zgodbi. Če imaš rada kriminalke, jo toplo priporočam.
Če bo šlo tako kot vsako leto, bom iz knjižnice domov odnesla kakšnih deset ali petnajst knjig. Vseh seveda ne bom prebrala. Ampak že občutek, da me na dopustu čaka še ena dobra zgodba, je zame del poletja. In iskreno – poletja brez knjig si sploh ne znam predstavljati.
Pripravila Nina Gaspari Mazzini
