Med 44 in 62 odstotki žensk v menopavznem prehodu poroča o težavah s spominom, koncentracijo in priklicem besed. Pa vendar o tem simptomu še vedno govorimo premalo. V tem članku skupaj razgrnemo, kaj možganska megla je, zakaj nastane, kako jo prepoznati, zakaj ni isto kot demenca in kaj lahko narediš, da si pomagaš.
Si že kdaj sredi stavka pozabila čisto navadno besedo? Si vstopila v sobo in obstala – zakaj sem pravzaprav prišla sem? Si na sestanku izgubila rdečo nit? Si telefon poimenovala »brisača« ali pa si iskala očala iskala, čeprav ji že imela na nosu?
Veliko žensk te male trenutke najprej pripiše stresu, izgorelosti ali preprosto temu, da imamo preveč obveznosti. Včasih morda v tišini pomislimo še kaj hujšega – kaj če to ni samo utrujenost, kaj če se z mano dogaja nekaj resnejšega? Številne raziskave kažejo, da gre v resnici za resničen, biološko utemeljen in zelo pogost simptom menopavznega prehoda, ki ima celo svoje ime. Imenujemo ga možganska megla, po angleško brain fog.
V 52. epizodi Herera podkasta začenjamo novo serijo Anatomija simptoma, v kateri korak za korakom predstavljamo posamezne simptome perimenopavze in postmenopavze. Prvi simptom, ki ga postavljamo pod drobnogled, je prav možganska megla. Ta članek je razširjena verzija epizode, dopolnjena z vsemi viri, ki sem jih uporabila pri pripravi.
Možganska megla ni uradna medicinska diagnoza. Je izraz, ki so si ga ženske pravzaprav ustvarile same, da bi opisale občutke, ki jih v tem življenjskem obdobju doživljajo ob spremembah v razmišljanju, spominu in koncentraciji.
V strokovnem dokumentu Mednarodnega menopavznega združenja (International Menopause Society, IMS) iz leta 2022, ki sta ga pripravili raziskovalki dr. Pauline Maki in dr. Nicole Jaff, je možganska megla opisana kot skupek simptomov, med katere sodijo težave s priklicem besed, imen, zgodb in številk, izgubljanje rdeče niti, lažja motljivost, poslabšanje pozornosti in občutek, da za določene miselne naloge potrebujemo več časa kot nekoč. Nekatere ženske opisujejo tudi občutek, kot da imajo njihove misli ves čas nekakšen filter ali meglico, zaradi katere se težje zberejo, organizirajo informacije ali sledijo več stvarem hkrati.
In to, da o tem govorimo, ni nepomembno. Pregledni članek, objavljen v reviji World Journal of Psychiatry leta 2021, ocenjuje, da različne oblike kognitivnih težav med menopavznim prehodom doživlja med 44 in 62 odstotki žensk. To pomeni, da skoraj vsaka druga ženska v nekem obdobju perimenopavze ali zgodnje postmenopavze opazi spremembe pri spominu, koncentraciji ali mentalni ostrini.
Možganska megla je pogosto spregledana, saj se njene manifestacije zelo razlikujejo med ženskami, hkrati pa jih same pogosto pripišemo stresu, slabemu spancu ali preobremenjenosti. A številni strokovnjaki danes opozarjajo, da gre za resničen in zelo pogost simptom menopavznega prehoda. In prav zato je pomembno, da o njem govorimo — ne zato, da bi iskale nove težave, ampak zato, da bi ženske razumele, da to, kar doživljamo, ni neobičajno in da v tem nismo same.
Eno najbolj presenetljivih spoznanj raziskav je, da možganska megla ni nujno prvi simptom menopavznega prehoda — vendar je pogosto med najzgodnejšimi. Kognitivni in nevrološki simptomi se pri številnih ženskah pojavijo, še preden začno opažati vročinske oblive, in pogosto v obdobju, ko je menstruacija še vedno tu.
Velika ameriška raziskava Study of Women’s Health Across the Nation (SWAN), ki je dalj časa spremljala tisoče žensk skozi menopavzni prehod, je pokazala, da se težave s spominom in učenjem pogosto začnejo pojavljati prav v zgodnji perimenopavzi – torej v obdobju, ko hormoni začnejo nihati, a so menstrulani cikli lahko še redni. To pomeni, da lahko ženska doživlja možgansko meglo, še preden bi sama pomislila, da vstopa v menopavzni prehod.
To je zanimivo tudi zato, ker večina ljudi menopavzo še vedno povezuje predvsem z vročinskimi oblivi. Raziskave pa kažejo, da so pri številnih ženskah med prvimi simptomi prav motnje spanja, spremembe razpoloženja, tesnoba in kognitivne težave. Razlog za to je verjetno tudi v tem, da so možgani eden najbolj hormonsko občutljivih organov v telesu. Estrogen, progesteron in testosteron imajo pomembno vlogo tudi pri delovanju možganov, zato ne preseneča, da se hormonske spremembe pogosto najprej odrazijo prav na področju spomina, koncentracije, razpoloženja in spanja.
Da bi razumeli, zakaj prihaja do teh sprememb, je vredno na kratko pogledati, kako delujejo naši možgani in kakšen vpliv na njihovo delovanje imajo hormoni.
Možgani so sestavljeni iz milijard živčnih celic, ki jim pravimo nevroni. Te celice med seboj ves čas komunicirajo. Vsaka misel, vsak spomin, vsako čustvo in vsaka odločitev nastanejo zato, ker si živčne celice med seboj izmenjujejo informacije. Med posameznimi živčnimi celicami je drobcena špranja, ki ji pravimo sinapsa. Sporočila prek nje potujejo s pomočjo kemičnih prenašalcev – nevrotransmiterjev.
Nekateri nevrotransmiterji spodbujajo aktivnost možganov in pomagajo pri učenju, razmišljanju ter procesiranju informacij. Eden najpomembnejših med njimi je glutamat. Drugi nevrotransmiterji imajo nasprotno nalogo – pomagajo umirjati aktivnost živčnega sistema in preprečujejo, da bi bili možgani ves čas v stanju visoke pripravljenosti. Najpomembnejši med njimi je GABA oziroma gama-aminomaslena kislina.
Predstavljaj si, da so naši možgani kot avtomobil. Da se lahko premikamo naprej, potrebujemo plin. Da lahko varno vozimo, potrebujemo tudi zavore. Glutamat je plin – spodbuja aktivnost. GABA je zavora – umirja in pomirja. Za dobro delovanje potrebujemo ravnovesje med obema: dovolj aktivnosti, da se učimo, razmišljamo in sprejemamo odločitve, ter dovolj umirjanja, da lahko počivamo, spimo in se učinkovito spopadamo s stresom. GABA ima še posebej pomembno vlogo pri uravnavanju tesnobe, odziva na stres in kakovosti spanja. Prav zato bo v zgodbi možganske megle v tem življenjskem obdobju imela ključno vlogo.
Pomembna pa ni samo komunikacija med živčnimi celicami. Pomembna je tudi energija. Možgani so eden najbolj energijsko zahtevnih organov v telesu. Čeprav predstavljajo le približno dva odstotka telesne mase, porabijo približno dvajset odstotkov vse energije, ki jo telo proizvede. Njihovo glavno gorivo je glukoza. To pomeni, da so možgani izjemno občutljivi na vse, kar vpliva na njihovo oskrbo z energijo, presnovo in komunikacijo med živčnimi celicami.
Zakaj je to pomembno razumeti? Ker estrogen, progesteron in testosteron vplivajo prav na te sisteme – na nevrotransmiterje, na komunikacijo med živčnimi celicami in na to, kako možgani uporabljajo energijo. Ko se v perimenopavzi začnejo hormonska nihanja, se lahko to občutljivo ravnovesje začasno zamaje. In tukaj se začne zgodba možganske megle.
Estrogen, progesteron in testosteron niso pomembni samo za reproduktivno zdravje. Njihova vloga je veliko širša. Njihove receptorje najdemo po skoraj celotnem telesu, tudi v možganih, kjer sodelujejo pri procesih, povezanih s spominom, koncentracijo, razpoloženjem, spanjem in energijo.
To zelo jasno opisuje nevroznanstvenica dr. Lisa Mosconi, direktorica programa Women’s Brain Initiative na medicinski fakulteti Weill Cornell v New Yorku. V svoji knjigi The Menopause Brain, ki je prevedena tudi v slovenščino, menopavzo opisuje kot nevrološki prehod, in ne zgolj reproduktivni – saj se pomembne spremembe v tem obdobju dogajajo tudi v možganih. Podobno piše tudi ameriška ginekologinja dr. Mary Claire Haver v knjigi The New Perimenopause, kjer zapiše, da so reproduktivni hormoni hkrati tudi možganski hormoni.
To, da je menopavza povezana s spremembami v možganih, je leta 2015 v reviji Nature Reviews Endocrinology potrdil tudi raziskovalec Roberta Diaz Brinton s sodelavci. V svojem prispevku so perimenopavzo opisali kot »nevrološko prehodno stanje« – torej kot obdobje, v katerem se možgani aktivno prilagajajo novemu hormonskemu okolju.
Estrogenski receptorji se nahajajo v številnih delih možganov. Posebej veliko jih najdemo v hipokampusu, ki sodeluje pri učenju in spominu, ter v prefrontalnem korteksu, ki sodeluje pri koncentraciji, načrtovanju, organizaciji in odločanju. Prav te funkcije pa ženske najpogosteje opisujejo kot prizadete med možgansko meglo. Estrogen vpliva tudi na delovanje pomembnih nevrotransmiterjev: dopamina, ki sodeluje pri motivaciji, fokusu in občutku nagrade; serotonina, ki vpliva na razpoloženje, spanec in čustveno stabilnost; ter acetilholina, ki je eden ključnih nevrotransmiterjev za učenje, koncentracijo in spomin. Ko začne estrogen v perimenopavzi močno nihati, se lahko spremeni tudi delovanje teh sistemov.
Ena najbolj zanimivih ugotovitev raziskav je, da se med menopavznim prehodom najbolj dosledno spreminjata prav verbalni spomin in verbalno učenje. To pomeni, da pogosto ne pozabiš, kdo je oseba ali kaj si želela povedati – pogosteje se zgodi nekaj drugega: veš, katero besedo iščeš, veš, kaj želiš povedati, beseda čutiš na koncu jezika, pa je ne moreš priklicati.
To je natanko ista vrsta težav, ki jih je v 7. epizodi našega podkasta iskreno opisala priznana slovenska igralka Iva Krajnc Bagola, ko je pripovedovala, kako sama opazuje, da pozabi povsem vsakdanje besede ali pa telefonu reče »brisača«.
Estrogen pa ne vpliva samo na nevrotransmiterje. Vpliva tudi na prekrvavljenost možganov, zmanjševanje nevrovnetja in uporabo glukoze, ki predstavlja glavno gorivo možganov.
Raziskave dr. Lise Mosconi kažejo, da estrogen pomaga možganom učinkovito uporabljati glukozo za proizvodnjo energije, in njene slikovne raziskave so pokazale, da se med perimenopavzo in postmenopavzo presnova energije v možganih spreminja. S pomočjo slikovne metode PET je dr. Mosconi pri eni od žensk primerjala posnetek možganov pri 43 letih, ko je imela še reden menstrualni cikel in ni poročala o menopavzalnih simptomih, s posnetkom istih možganov osem let kasneje. Na drugem posnetku je bila aktivnost možganske presnove opazno nižja. Podobne spremembe so opazili tudi pri številnih drugih ženskah, vključenih v njihove raziskave.
In mislim, da je to ena najpomembnejših stvari, ki si jih velja zapomniti iz tega članka. Možganska megla ni nekaj, kar si ženske domišljamo. Ne gre za pomanjkanje volje, lenobo ali osebni neuspeh. Za tem simptomom stojijo resnične biološke spremembe, ki jih danes lahko opazujemo tudi z naprednimi slikovnimi metodami.
Estrogen pa ni edini hormon, ki vpliva na delovanje naših možganov. Pomembno vlogo ima tudi progesteron in tukaj se zgodba poveže s sistemom GABA, zaviralcu v možganih, ki se nam pomaga umirjati.
Ko se progesteron v telesu presnavlja, nastaja snov, imenovana alopregnanolon. Gre za nevrosteroid, ki deluje na receptorje GABA in krepi njen pomirjevalni učinek. Prav zato nekatere ženske v obdobjih cikla, ko je progesteron višji, opisujejo več občutka miru in stabilnosti.
V perimenopavzi pa progesteron pogosto začne upadati prej kot estrogen. Ker ovulacije postajajo manj redne, telo proizvaja manj progesterona, posledično pa se zmanjšuje tudi nastajanje alopregnanolona. Z drugimi besedami: naša zavora postane šibkejša. To je eden od razlogov, zakaj številne ženske v perimenopavzi poročajo o večji tesnobi, notranjem nemiru, razdražljivosti in slabšem spancu. Ker pa sta kakovost spanja in kognitivno delovanje tesno povezana, lahko slabši spanec dodatno prispeva k občutku možganske megle.
In še zadnji del sestavljanke. Veliko žensk misli, da simptome povzroča preprosto nizek estrogen. V resnici pa je za perimenopavzo značilno predvsem močno hormonsko nihanje. Ravni estrogena lahko v enem delu cikla dosežejo zelo visoke vrednosti, nato pa hitro padejo. Raziskovalci danes menijo, da je prav ta hormonska nestabilnost eden ključnih razlogov za nastanek številnih simptomov perimenopavze. Zato imajo številne ženske največ težav ravno v perimenopavzi, ko hormoni najbolj nihajo, in ne nujno po menopavzi, ko se hormonsko stanje umiri.
Z drugimi besedami: možganska megla ni znak, da tvoji možgani odpovedujejo. Je bolj verjetno znak, da se prilagajajo novemu hormonskemu okolju.
Če bi se tukaj ustavile, bi lahko dobile občutek, da je za možgansko meglo odgovoren izključno estrogen, a je v resnici vse nekoliko bolj zapleteno. In to je pravzaprav dobra novica, saj to pomeni, da nimamo opravka samo z enim dejavnikom, na katerega nimamo vpliva, ampak z več dejavniki, na katere lahko vsaj delno vplivamo.
Raziskovalki Pauline Maki in Nicole Jaff v beli knjigi IMS opisujeta model, po katerem na kognitivne težave v menopavznem prehodu ne vplivajo samo hormoni, temveč več med seboj povezanih dejavnikov: hormonska nihanja, vročinski oblivi, kakovost spanja in razpoloženje. Če malo pomisliš, je to pravzaprav precej logično. Če te ponoči večkrat zbudijo vročinski oblivi, bo tvoj spanec slabši. Če slabše spiš, bodo naslednji dan tudi tvoji možgani delovali manj učinkovito. Če si zaradi tega utrujena, bolj razdražljiva ali tesnobna, bo koncentracija še slabša.
Spanec ima pri tem posebno pomembno vlogo. Med spanjem možgani ne počivajo – ravno nasprotno. Takrat utrjujejo spomine, predelujejo informacije, ki smo jih pridobile čez dan, in odstranjujejo presnovne odpadke, ki nastajajo med njihovim delovanjem. Zato ni presenetljivo, da raziskave dosledno kažejo, da pomanjkanje spanja samo po sebi poslabša pozornost, učenje in spomin – tudi pri ljudeh, ki niso v menopavzi. To pomeni, da lahko slab spanec možgansko meglo poslabša ne glede na to, kaj se dogaja s hormoni. O tem, kako v tem življenjskem obdobju vzpostaviti zdravo spalno higieno in najti pot do kakovostnega spanca, sva v 19. epizodi podrobno govorili z dr. Tino Bončino.
Zanimive so tudi raziskave vročinskih oblivov. Pauline Maki, Rebecca Thurston in sodelavci so pokazali, da imajo ženske z več fiziološko izmerjenimi vročinskimi oblivi pogosto tudi slabše rezultate pri nekaterih testih verbalnega spomina. Teh povezav ni mogoče v celoti pojasniti zgolj s slabšim spancem, kar nakazuje, da so lahko vročinski oblivi povezani tudi z dogajanjem v možganih. To ne pomeni, da vsak vročinski obliv povzroča pozabljivost. Pomeni pa, da jih raziskovalci danes ne obravnavajo več zgolj kot neprijeten občutek vročine, ampak kot simptom, ki je lahko povezan tudi s kognitivnimi spremembami.
Vidiš, kako je vse skupaj prepleteno? Hormoni vplivajo na spanec. Spanec vpliva na kognitivne funkcije. Vročinski oblivi vplivajo na spanec. Na vse to vpliva tudi stres. Zato danes stroka možganske megle ne razume kot en sam izoliran simptom, ki bi ga povzročal en sam hormon, temveč kot preplet hormonskih, nevroloških, psiholoških in spalnih sprememb, ki se v menopavznem prehodu pogosto dogajajo hkrati.
Možganska megla se lahko pri vsaki ženski kaže nekoliko drugače. Ne obstaja en sam način, po katerem bi jo prepoznale. Gre za skupek sprememb, ki jih ženske pogosto začnemo opažati pri vsakodnevnih opravilih, delu, pogovorih in organizaciji vsakdana.
Eden najpogosteje opisanih simptomov je iskanje besed. Tisti občutek, da veš, katero besedo iščeš, pa je nikakor ne moreš priklicati. Besedo imaš na robu jezika, pa se ti izmuzne.
Pogoste so tudi težave s sledenjem več stvarem hkrati. Če si bila nekoč mojstrica večopravilnosti, zdaj ugotavljaš, da te hkrati odprta elektronska pošta, telefonski klic in pogovor s sodelavko hitreje spravijo iz tira.
Nekatere ženske opažajo več pozabljivosti. Pozabiš ime osebe, ki si jo srečala prejšnji teden, ali ime sodelavke, s katero že leta deliš pisarno. Pozabiš, zakaj si prišla v dnevno sobo. Ne spomniš se, kam si odložila očala, ključe ali telefon. Včasih pozabiš celo misel sredi stavka.
Pogost je tudi občutek mentalne počasnosti. Ne gre za to, da ne bi znala opraviti naloge – gre za občutek, da za isto nalogo potrebuješ več energije, koncentracije ali časa kot nekoč.
In potem so tu še vsi mali prilagoditveni mehanizmi, ki jih veliko žensk začne uporabljati skoraj nezavedno. Več seznamov, več opomnikov, več zapisovanjk, več alarmov v telefonu, več listkov na hladilniku. Če si se v zadnjih letih zalotila, da brez opomnikov težje organiziraš svoj dan, še ne pomeni, da se s tabo dogaja nekaj nevarnega. Pomeni pa, da si se morda začela prilagajati spremembam, ki jih prinaša menopavzni prehod.
Tukaj je potrebno dodati dve zelo pomembni stvari.
Prvič: možganska megla ni enotna izkušnja in ne prizadene vseh žensk enako. Novejši pregled raziskovalca Christina Metcalfa in sodelavcev iz leta 2023, objavljen v reviji Current Psychiatry Reports, opozarja, da so kognitivni profili žensk v perimenopavzi zelo različni. Nekatere ženske opažajo izrazitejše težave s spominom, druge s koncentracijo, tretje ne poročajo o težavah. Nekatere raziskave celo kažejo, da se določene kognitivne sposobnosti pri posameznih ženskah skozi prehod ne poslabšajo ali pa ostanejo povsem nespremenjene.
Drugič: čeprav so občutki, ki jih ženske opisujejo, zelo resnični, so spremembe na formalnih kognitivnih testih pri večini žensk razmeroma blage. Raziskovalci pogosto ugotavljajo, da subjektivni občutek možganske megle presega tisto, kar dejansko pokažejo meritve. Z drugimi besedami: tvoji možgani verjetno delujejo bolje, kot se tebi zdi.
Če te zanima, katere funkcije so po raziskavah najpogosteje prizadete, je odgovor precej jasen. Največ dokazov imamo za spremembe verbalnega spomina in verbalnega učenja – torej priklic besed, imen in novih informacij. Novejše raziskave nakazujejo tudi možne spremembe v pozornosti, delovnem spominu in hitrosti procesiranja informacij. Po drugi strani pa večina raziskav ne kaže pomembnega poslabšanja najzahtevnejših izvršilnih funkcij, kot so strateško načrtovanje, kompleksno odločanje ali reševanje zahtevnejših problemov. Čeprav se ti včasih zdi, da so tvoji možgani počasnejši ali manj zanesljivi, raziskave ne kažejo, da bi menopavzni prehod pri večini žensk povzročal pomemben upad splošnih intelektualnih sposobnosti.
Če si se med branjem prepoznala v opisanih težavah, obstaja velika verjetnost, da se ti je v nekem trenutku porodilo še eno vprašanje. Kaj pa če to ni samo perimenopavza? Kaj pa če gre za nekaj resnejšega? To je eden najpogostejših strahov, ki jih opisujejo ženske z možgansko meglo.
Ko ginekologinjo dr. Juliano Kling z Mayo Clinic vprašajo, ali je možganska megla resničen simptom menopavze, odgovori brez oklevanja: da. In doda še nekaj zanimivega: ko ženske izvedo, da so njihove težave lahko povezane z menopavznim prehodom, pogosto občutijo veliko olajšanje. Ne zato, ker bi simptomi izginili, ampak zato, ker končno dobijo razlago za to, kar doživljajo.
Možganska megla v menopavzi ni isto kot demenca. Po podatkih Mednarodnega menopavznega združenja je demenca pred 64. letom starosti redka. Pri veliki večini žensk v srednjih letih težave s priklicem besed, pozornostjo ali koncentracijo niso posledica demence, temveč del sprememb, ki spremljajo menopavzni prehod.
To pa ne pomeni, da si simptome domišljaš. Pomeni le, da obstaja velika razlika med tem, da včasih iščeš besedo ali pozabiš, zakaj si prišla v sobo, in tem, da zaradi težav s spominom ne zmoreš več samostojno opravljati vsakodnevnih opravil.
Pri demenci težave običajno napredujejo. Sčasoma začnejo vplivati na samostojnost, vsakodnevno delovanje in sposobnost opravljanja nalog, ki jih je oseba prej brez težav obvladovala. Pri možganski megli pa je slika pogosto drugačna – težave nihajo. En dan je boljši, drugi slabši. Včasih imaš občutek, da si povsem pri sebi, potem pa te naslednji teden preseneti obdobje, ko se težje zbereš ali hitreje izgubiš nit pogovora.
Obiskati zdravnico je vseeno smiselno, če:
In še nekaj — vsega ne smemo pripisati hormonom. Tudi bolezni ščitnice, pomanjkanje vitamina B12, slabokrvnost, motnje spanja, depresija, anksioznost, motnja pozornosti ADHD, nekatera zdravila in številna druga stanja lahko povzročijo zelo podobne simptome. Zato je pomembno, da ob vztrajnih težavah poiščemo strokovni nasvet in preverimo tudi druge možne vzroke. To je obenem ena od pogostih praktičnih nasvetov, ki ga ob temi možganske megle izpostavljajo tudi pri Harvard Health Publishing.
Če si po vsem prebranem želiš enostavnega odgovora, ga žal ni. Ne obstaja ena tableta, eno prehransko dopolnilo ali ena sama rešitev, ki bi pri vseh ženskah odpravila možgansko meglo. Dobra novica pa je, da imamo danes kar nekaj dokazov o tem, kaj lahko pomaga.
Če bi morala izbrati samo eno stvar, pri kateri bi začela, bi bil to spanec. Pri možganski megli je smiselno najprej pogledati, kaj se dogaja s tvojim spancem. Se ponoči pogosto zbujaš? Te prebujajo vročinski oblivi ali nočno potenje? Težko zaspiš? Spiš premalo ur? Pri številnih ženskah se občutek mentalne jasnosti izboljša že takrat, ko uspejo izboljšati kakovost svojega spanca. O tem sva podrobno govorili v 19. epizodi Herera podkasta z dr. Tino Bončino.
Včasih težava ni neposredno v možganih, ampak v tem, da možgani že mesece ali leta delujejo na rezervi. Če imaš pogoste vročinske oblive, nočno potenje, kronično utrujenost, tesnobo ali dolgotrajno nespečnost, bo to skoraj neizogibno vplivalo tudi na koncentracijo, spomin in mentalno energijo. Zato je zdravljenje drugih simptomov menopavznega prehoda pogosto tudi posredno zdravljenje možganske megle.
Redno gibanje ne koristi samo srcu, mišicam in kostem. Koristi tudi možganom. Telesna aktivnost izboljšuje prekrvavljenost možganov, spodbuja nastajanje novih povezav med živčnimi celicami in ugodno vpliva na hipokampus — možganski predel, ki ima pomembno vlogo pri učenju in spominu.
Smernice Svetovne zdravstvene organizacije, jih povzema tudi slovenski NIJZ, priporočajo vsaj 150 minut zmerne telesne aktivnosti na teden. To je lahko hitra hoja, kolesarjenje, plavanje ali katerakoli druga oblika gibanja, ki ti ustreza. Za ženske v perimenopavzi in postmenopavzi pa bi posebej izpostavila vadbo za moč. Ne samo zaradi mišic in kostne gostote, o čemer smo na Hereri že veliko govorili, ampak tudi zato, ker ugodno vpliva na presnovo, energijo in dolgoročno zdravje možganov. O vlogi vadbe za moč sva v 27. epizodi podkasta govorila z osebnim trenerjem Brankom Ristićem, še več o vadbi za moč pa lahko dobiš tudi strnjeno v eno epizodo, ki jo najdeš tukaj.
Kronični stres in možganska megla sta si lahko po občutku presenetljivo podobna. Oba lahko povzročata težave s koncentracijo, pozabljivost, občutek preobremenjenosti in mentalno utrujenost. Veliko žensk vstopa v perimenopavzo ravno v obdobju življenja, ko so na vrhuncu delovnih obveznosti, pogosto hkrati skrbijo za odraščajoče otroke, starajoče se starše, partnerske odnose in številne druge odgovornosti. Zato si je vredno zastaviti vprašanje: koliko mojih težav povzroča hormonski prehod in koliko dejstvo, da sem že dolgo časa preobremenjena? Tehnike sproščanja, čuječnost, meditacija, dihalne vaje ali zgolj redni trenutki počitka lahko pri nekaterih ženskah pomagajo zmanjšati občutek mentalne preobremenjenosti.
Veliko žensk zanima tudi hormonska nadomestna terapija. Tukaj moram biti zelo natančna. Trenutne smernice Mednarodnega menopavznega združenja in Severnoameriškega menopavznega združenja iz leta 2022 ne priporočajo hormonske nadomestne terapije izključno za zdravljenje možganske megle ali za preprečevanje demence.
To pa ne pomeni, da hormonska nadomestna terapija ne igra vloge pri upravljanju simptomov. Pri ženskah, ki imajo izrazite vročinske oblive, nočno potenje, nespečnost ali druge menopavzalne simptome, se lahko z izboljšanjem teh težav izboljša tudi občutek mentalne jasnosti in vsakodnevnega delovanja. Odločitev za hormonsko nadomestno terapijo mora biti vedno individualna in sprejeta skupaj z zdravnico ali zdravnikom, ki pozna tvojo zdravstveno sliko. O tem, zakaj se ženske bojimo hormonov in kako se sodobno hormonsko zdravljenje razlikuje od tistega izpred dvajsetih let, sva v 38. epizodi podkasta govorili s primarij Darijo Matejo Strah, specialistko ginekologije in porodništva.
Možganska megla je resničen, biološko utemeljen simptom menopavznega prehoda. Ne pomeni, da si lena, da se premalo trudiš ali da izgubljaš sebe. Pomeni, da tvoje telo in možgani prehajajo skozi eno največjih hormonskih prilagoditev v življenju.
Pri številnih ženskah se simptomi po menopavznem prehodu zmanjšajo ali stabilizirajo. In tudi v tem obdobju, ko so težave najbolj prisotne, imamo na voljo več vzvodov, kot si morda misliš – spanec, gibanje, obvladovanje stresa, zdravljenje drugih simptomov in po potrebi pogovor o hormonski nadomestni terapiji.
Pri tem simptomu morda najbolj pomaga prav to, da razumeš, kaj se dogaja. Znanje ne odpravi simptomov, lahko pa odpravi del strahu.
Strokovne raziskave in pregledni članki:
Strokovni vsebinski viri (poljudno):
Knjige:
