19: Dr. Tina Bončina: kako do dolgega in kakovostnega spanja

V 19. epizodi Herera podkasta gostimo dr. Tino Bončino, zdravnica psihoterapevtka, predavateljica in avtorica dveh knjig – Izgorelost – si upate živeti drugače? in A je to vse, kar je? Tina je bila tudi gostja 15. epizode našega podkasta, v kateri smo govorile o duševnem zdravju v peri/menopavzi.

V tej epizodi boste lahko slišale, kako nespečnost vpliva na nas in katere tehnike nam lahko pomagajo, da bomo v tem obdobju dalj in bolj globoko spale.

V epizodi boste med drugim lahko slišale:

  • zakaj se ženske v tem obdobju srečujemo z nespečnostjo in kaj na to vpliva;
  • kdaj rečemo, da spimo dovolj dolgo in kako prepoznamo globok spanec (brez merjenj in pripomočkov);
  • katere tehnike nam lahko pomagajo pri vzpostavljanju rutin večernega sproščanja in kakovostnega spanja;
  • koliko ur bi morala ženska v peri/menopavzi vsak dan spati;
  • kakšno vlogo igrata hormona kortizol in melatonin ter kako razvijemo navade, s katerima ob hormona ob pravem času v dnevu sproščamo ali spodbujamo;
  • kako na spanje vplivajo alkohol, marihuana, CBD in THC;
  • kako adiktivna so uspavala in pomirjevala ter kaj Tina svetuje na tem področju;
  • kako nam lahko pomaga progesteron;
  • kako pomanjkanje spanja vpliva na razpoloženje, delovno učinkovitost in tudi na presnovo oziroma uravnavanje lakote;
  • kakšen vpliv ima nespečnost na težave z izgubljanje prekomerne telesne teže in kakšno vlogo pri tem igrata hormona leptin in grelin;
  • Tinino izkušnjo z nespečnostjo in vzpostavitvijo dobre rutine spanja.

V epizodi je Tina omenila hormona leptin in grelin ter letinsko rezistenco. Ker bomo o prenosnovi na našem podkastu veliko govorile tudi v prihodnje, smo zate pripravile kratko razlago teh hormonov.

Leptin je hormon, ki ga v največji meri izločajo maščobne celice (adipociti). Njegova osnovna naloga je, da možganom, natančneje hipotalamusu, sporoča, koliko maščobnih zalog ima telo. Višja kot je raven leptina, večji je signal, da imamo dovolj energije in da hrane ne potrebujemo več – kar zavira občutek lakote. Nasprotno pa nizke ravni leptina sporočajo telesu, da so zaloge energije nizke, kar sproži lakoto in iskanje hrane. Leptin torej deluje kot dolgoročni regulator energijskega ravnovesja in ima vpliv tudi na druge funkcije, kot so plodnost, kostna gostota, imunski sistem in presnova.

Na drugi strani pa imamo grelin, ki ga izloča želodec – predvsem takrat, ko je prazen. Grelin je znan tudi kot »hormon lakote«, saj njegov porast pred obroki močno spodbuja apetit. Ko nekaj pojemo, raven grelina pade, kar pomaga zmanjšati občutek lakote. Grelin deluje hitro in kratkoročno – kot nekakšen sprožilec, ki nas pripravi do tega, da jemo, še preden telo dejansko porabi večje količine energije.

Pomembno ravnovesje med leptinom in grelinom je ključno za zdravo uravnavanje telesne teže. In prav pri leptinu se pogosto pojavi motnja, imenovana leptinska rezistenca. To pomeni, da telo sicer proizvaja dovolj ali celo preveč leptina (pogosto je to povezano z večjo količino maščobnega tkiva), vendar možgani nanj ne reagirajo ustrezno. Signali sitosti ne pridejo do cilja, kar pomeni, da kljub visokim vrednostim leptina človek ne dobi občutka, da je sit – in zato še naprej je. Leptinska rezistenca je ena izmed pogostih bioloških ovir pri hujšanju in lahko vodi v začaran krog prenajedanja, povečevanja telesne teže in presnovnih motenj.

Pojav leptinske rezistence je pogosto povezan tudi z vnetnimi procesi v telesu, povečano prisotnostjo inzulinske rezistence in visokimi ravnmi trigliceridov, ki motijo prenos leptina skozi krvno-možgansko pregrado. Dolgoročno lahko prispeva k razvoju debelosti, metabolnega sindroma in drugih kroničnih stanj.

Razumevanje delovanja leptina in grelina ter prepoznavanje znakov leptinske rezistence lahko pomembno vpliva na pristop k uravnavanju telesne teže, počutja in zdravja nasploh. Ključni dejavniki, ki lahko pomagajo ponovno vzpostaviti občutljivost na leptin, so uravnotežena prehrana, dovolj kakovostnega spanca, redna telesna aktivnost in zmanjševanje vnetja v telesu.

💌 Deli svojo zgodbo

Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.

Spoznaj ženske, ki so z nami že delile svoje zgodbe

Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze in v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu.

Piši nam na info@herera.si – lahko tudi anonimno.

📬 Prijavi se na naše e-novičke

Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.

Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.

Spremljajte nas:
©2024 Mighty Agency - All rights reserved