POSLUŠAJ PREK APPLE PODCASTS | SPOTIFY
V 25. epizodo se vrača dr. Nataša Tul Mandić – specialistka ginekologija in porodništva, izredna profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti, certificirana terapevtka medicinske hipnoze in ustanoviteljica društva Slojenčki.
Tokrat govoriva o temi, ki se pogosto zdi skrivnostna – medicinski hipnozi. Medicinska hipnoza je učinkovito orodje, s katerim se telo in um naučita sodelovati. Rezultat tega je priložnost, da se lahko resnično sprostimo, umirimo in ponovno povežemo s sabo.
V epizodi lahko slišiš:
- kaj je medicinska hipnoza in kako deluje,
- kaj se med izvajanjem hipnoze dogaja v našem telesu in predvsem v naših možganih,
- kako se medicinska hipnoza razlikuje od odrske hipnoze,
- katere simptome peri/menopavze lahko lajšamo z medicinsko hipnozo,
- za katere ženske je v tem obdobju še posebej primerna,
- kako nam lahko pomaga pri obvladovanju stresa in utrujenosti,
- kako lahko tudi z medicinsko hipnozo krepimo notranjo stabilnost in nežnost do sebe.
Kaj je simpatični in parasimpatični živčni sistem?
Naše telo ima svoj lasten “notranji avtopilot” – imenujemo ga avtonomni živčni sistem. Deluje brez naše zavestne kontrole in skrbi. Na primer: srce bije, pljuča dihajo, prebava deluje in telo ohranja ravnovesje. Ta notranji pilot sestavljata simpatični in parasimpatični živčni sistem, ki skupaj uravnavata odzive telesa na zunanje in notranje dražljaje.
Simpatični živčni sistem se vklopi, ko telo zazna stres, nevarnost ali potrebo po večji aktivnosti. To je tisti del, ki sproži odziv »boj ali beg«. Pospeši srčni utrip, razširi dihalne poti, zmanjša prebavo in preusmeri kri v mišice, da lahko ukrepamo. Ta sistem je ključen za preživetje, saj nam omogoča hitro reakcijo, a če je aktiviran predolgo – na primer zaradi kroničnega stresa – telo ne dobi priložnosti za počitek in obnovo.
Parasimpatični živčni sistem deluje kot naravna zavora. Aktivira se, ko je nevarnost mimo, in telo usmeri v stanje sprostitve in regeneracije. Na primer zniža srčni utrip, spodbuja prebavo, uravnava dihanje in omogoča, da se telo vrne v ravnovesje. Ko ta sistem deluje optimalno, se bolje počutimo, lažje spimo, naša prebava je mirnejša.
Ravnovesje med obema sistemoma – med pospeševanjem in umirjanjem – je tisto, kar omogoča, da telo deluje zdravo in prilagodljivo.
Blue zones in dolgoživost
Blue Zones ali “modre cone” so območja po svetu, kjer ljudje živijo izjemno dolgo in ostajajo zdravi tudi v pozni starosti. Koncept sta v začetku 2000-ih razvila demografa Michel Poulain in Gianni Pes, ko sta na Sardiniji odkrila presenetljivo veliko stoletnikov in območja označila z modrim flomastrom (od tod ime blue zones). Idejo je kasneje razširilraziskovalec Dan Buettner, ki je skupaj s strokovnjaki preučeval še druge podobne skupnosti po svetu.
Danes med t. i. Blue Zones štejemo pet regij: Sardinijo v Italiji, Okinawo na Japonskem, Ikario v Grčiji, Nicoyo v Kostariki in Loma Lindo v Kaliforniji, kjer živi skupnost adventistov sedmega dne. Skupno jim je, da ljudje tam ne le živijo dlje, ampak tudi bolje — z manj kroničnih bolezni, močnejšimi skupnostmi in več občutka smisla.
Raziskovalci so ugotovili, da prebivalce teh območij povezuje devet ključnih navad: veliko se gibljejo na naraven način, jedo pretežno rastlinsko hrano, se ne prenajedajo, imajo močne družbene vezi, poznajo svoj smisel in namen, znajo obvladovati stres in si redno vzamejo čas za počitek. V mnogih skupnostih so prisotni tudi duhovni rituali in zmerno uživanje alkohola.
Ideja Blue Zones nam pokaže, da dolgoživost ni naključje, ampak rezultat vsakodnevnih odločitev, okolja in odnosa do življenja. Ne gre za recept, temveč za povabilo, da se vprašamo, kaj v našem okolju spodbuja zdravje, povezanost in notranji mir – tisto, kar dolgim letom daje tudi kakovost.
Iz 25. epizode
Če še nisi poslušala prvega pogovora z dr. Natašo Tul Mandić, v katerem sva govorili o prepletanju nosečnosti po 35 letu starosti s perimenopavzo, ga lahko poslušaš tukaj.
V pogovoru sva omenili zdravilo Veoza, ki je primerno za ženske, ki ne morejo uporabljati hormonskega nadomestnega zdravljenja, iščejo pa načine, kako lajšati simptom vročičnih oblivov. Priporočam ti, da prisluhneš 18. epizodi, v kateri smo z magistro farmacije Melito Stopar Zeme govorile o tem, kaj je ženskam za lajšanje peri/menopavzalnih simptomov na voljo v slovenskih lekarnah. V epizodi je omenjeno tudi to zdravilo, ki je bilo v času snemanja na voljo na beli recept, zdaj pa je na voljo na zeleni recept. O možnostih se posvetuj s svojim zdravnikom oziroma zdravnico ali ginekologom oziroma ginekologinjo.
Z zdravnico psihoterapevtko Tino Bončino smo posnele dva pogovora. V 15. epizodi govoriva o duševnem zdravju v tem obdobju in kako opazimo spremembe na tem področju. Dotakneva se tudi partnerskih odnosov, Tina pa ti bo tudi svetovala, kako svoje simptome zaupati zdravniku.
Tina se je vrnila še v 19. epizodo, ki sva jo v celoti namenili spanju. V tej epizodi boš lahko slišala, zakaj prihaja do nespečnosti, katere tehnike ti pri tem lahko pomagajo, zakaj je pomembno, da krepimo spalno rutino, ki nam pomaga, da spimo globje in dovolj časa, kakšno vlogo pri tem igrata kortizol in melatonin ter kako pomanjkanje spanja vpliva na razpoloženje, delovno učinkovitost in tudi na presnovo.
Nataši lahko pišeš na e-poštni naslov natasa.tul@guest.arnes.si ali jo za rokav pocukaš na njenem Instagram profilu.
💌 Deli svojo zgodbo
Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.
Spoznaj ženske, ki so z nami že delile svoje zgodbe
Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze, v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu in v 20. epizodi Majo.
Piši nam na info@herera.si – lahko tudi anonimno.
📬 Prijavi se na naše e-novičke
Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.
Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.
