30: Dr. Polona Kores Testen: spolnost in pomen testosterona v peri/menopavzi

V 30. epizodi Herera podkasta gostimo Polono Kores Testen, doktorico medicine ter specialistko ginekologije in porodništva. Dr. Kores Testen je bila 23 let zaposlena na UKC Maribor, kjer je v oddelku za reprodukcijo pomagala parom, ki so imeli težave z neplodnostjo. Njeno vsakodnevno delo je bilo prepleteno z diagnostiko neplodnosti in hormonskimi neravnovesji. Pred dvema letoma se je priključila moževi zasebni ambulanti Estetika Testen v Mariboru, v kateri se posveča celostni obravnavi žensk v menopavzalnem prehodu in postmenopavzi.

V tej epizodi s sogovornico govoriva o spolnosti v obdobju peri/menopavze. Ali drži, da se ženski libido po nastopu menopavze zmanjša, kakšno vlogo v spolnosti igra testosteron in kdaj ga je smiselno uvajati ter kakšno vlogo na zdravje naše spolnosti igra genitourinarni sindrom menopavze, s katerim se sreča vsaj polovica žensk med 45. in 65. letom.

In prav na vsa ta vprašanja in mnoga druga v tej epizodi odgovarjava z dr. Polono Kores Testen, ki ti bo med drugim zaupala še, kakšna je razlika med spolno željo in voljo, zakaj moraš to razliko poznati in za katero težavo je na voljo tudi zdravljenje.  

V tej epizodi boš lahko slišala:

• kako upad estrogena in drugih hormonov vpliva na našo splonost v tem obdobju,
• kakšna je razlika med spolno željo in voljo in zakaj je to pomembno vedeti,
• kakšno vlogo v naši spolnosti igrata estrogen in testosteron,
• zakaj je testosteron pomemben za žensko zdravje in na kaj vse, poleg na libida, vpliva,
• kakšne so možnosti zdravljenja težav v spolnosti,
• kakšno vlogo v izboljšanju spolnosti igrata lokalna in sistemska hormonska terapija,
• na kaj moramo biti pozorne ob izbiri lubrikantov in vlažilcev,
• kaj je genitourinarni sindrom menopavze (GSM), kakšne težave povzroča in kako ga prepoznamo,
• kakšne so možne spremembe na področju nožnice in vulve v tem obdobju in kaj ni »normalen« del staranja,
• kako krepimo samopodobo, podpiramo lastno individualno ženstvenost in krepimo zdravje naših partnerskih odnosov,
• kako o težavah v spolnosti govoriti s svojo ginekologinjo ali ginekologom.

Kaj je estrogen in kaj estradiol?

Ko rečemo estrogen, govorimo o skupnem imenu za več različnih hormonov, ki sodijo v isto »družino«. V to družino sodijo estron, estriol in estradiol. Gre torej za širši hormonski sistem, ki vpliva na ogromno procesov v našem telesu – od menstruacije, spolnosti in kostne gostote do razpoloženja in delovanja možganov.

Estron je primarna oblika estrogena, ki ga proizvaja žensko telo po nastopu menopavze. Estriol pa je glavni hormon v tej družini, ki je prisoten med nosečnostjo.

In potem je tu še estradiol – najmočnejša, najaktivnejša in v rodnem obdobju tudi najpomembnejša oblika estrogena. To je tisti hormon, ki ga telo proizvaja v največjih količinah pred menopavzo in tisti, katerega upad ženske najhitreje in najmočneje občutimo.

Prav zato se estradiol uporablja tudi v hormonski nadomestni terapiji: gre za molekulo, ki je telesu najbolj naravna in najbližja tistemu, kar naše telo samo proizvaja. Estrogen je torej širši pojem, ime za družino hormonov. Estradiol pa je njen najmočnejši, najbolj aktiven član.

Ko govorimo o hormonski nadomestni terapiji, ne dodajamo »estrogena na splošno«, ampak dodajamo prav estradiol – in z njim nadomeščamo tisti del estrogenskega delovanja, ki ga naše telo v prehodu v postmenopavzo začne izgubljati.

Hiperaktivna motnja spolne želje

Dr. Kores Testen je v pogovoru omenila besedno zvezo hiperaktivna motnja spolne želje. Gre za trajno in izrazito zmanjšano spolno željo, ki ženski povzroča stisko, in je ne moremo razložiti samo z utrujenostjo, stresom, bolečino ali partnerskimi izzivi. Leta 2019 je mednarodna skupina strokovnjakov objavila globalni konsenz o uporabi testosterona pri ženskah. V tem dokumentu so pregledali vse raziskave in jasno zapisali, da je edina strokovno podprta indikacija za zdravljenje s testosteronom pri ženskah prav hiperaktivna motnja spolne želje.

Povezavo do konsenza lahko najdeš tukaj.

Spolni hormon vezočega globulina (ang. sex hormone binding globulin)

Spolni hormon vezočega globulina ali na kratko SHBG je beljakovina, ki se veže na spolne hormone, kot sta estradiol in testosteron. Ko so hormoni vezani na SHBG, niso aktivni, kar pomeni, da jih telo ne more uporabljati. V obdobju menopavzalnega prehoda se lahko raven SHBG precej spreminja in to vpliva na to, koliko hormona je dejansko »prosto« na voljo.

Če je SHBG previsok, je hormonov več vezanih in manj aktivnih. Takrat lahko ženska, kljub povsem »normalnim« laboratorijskim vrednostim, občuti simptome, kot so zmanjšana spolna želja, manj energije, spremembe razpoloženja ali občutek, da telo ne reagira na hormone tako, kot bi pričakovala. Če pa je SHBG prenizek – kar je pogosto povezano z inzulinsko rezistenco ali presnovnimi spremembami – je prostega hormona lahko preveč, kar lahko povzroči druge težave.

Zato je v tem obdobju pomembno razumeti, da ni ključna samo skupna vrednost estradiola ali testosterona, ampak tudi to, koliko hormona je dejansko aktivnega. In SHBG je eden glavnih dejavnikov, ki to določajo. Gre torej za »meritev«, ki nam pomaga razumeti, koliko hormona naše telo dejansko lahko uporablja.

Dehidroepiandrosteron ali DHEA

Dehidroepiandrosteron, krajše DHEA, je hormon, ki ga večinoma proizvajajo nadledvične žleze, v manjšem delu pa tudi jajčniki. DHEA je tako imenovani predhodni hormon, kar pomeni, da se v telesu lahko pretvori v druge spolne hormone – predvsem v estrogen in testosteron. Zato ga pogosto imenujemo kar »matični hormon«.

Raven DHEA začne počasi upadati že po 30. letu, upad pa se še okrepi v menopavzalnem prehodu. Ko je DHEA nižji, ima telo manj »surovine« za tvorbo drugih hormonov, kar lahko pri nekaterih ženskah vpliva na energijo, razpoloženje, vitalnost, spolno željo in splošni občutek dobrobiti.

DHEA ni enako testosteronu ali estrogenu, je pa pomemben ker prispeva k celotni hormonski sliki, predvsem v obdobju, ko jajčniki proizvajajo vedno manj spolnih hormonov. Ravni DHEA lahko vplivajo tudi dejavniki, kot so kronični stres, izgorelost, presnovne spremembe in staranje nadledvičnih žlez.

Na slovenskem trgu je oziroma bo kmalu na voljo zdravilo, zato se o tem lahko posvetuješ s svojo ginekologinjo ali ginekologom.

Razstavo The Great Wall of Vulva umetnika Jamieja McCarthyja lahko preveriš tukaj.

Iz 30. epizode

V 16. epizodi smo pripravile Vodič za moške po peri/menopavzi. Voditelj pogovora David Urankar je dr. Marušo Strgulc, specialistko ginekologije in porodništva izprašal o vsem, kar zanima moškega o tem obdobju, da bo spremembe razumel in podprl svojo partnerico in ženske v življenju.

V 18. epizodi pa lahko slišiš še, kaj vse je ženskam na voljo v slovenskim lekarnah. V pogovoru z magistro farmacije Melito Stopar Zeme boš dobila celoten zemljevid zdravil na recept, brez recepta in prehranske dodatke.

V 21. epizodi sem gostila dr. Natašo Tul Mandić, specialistko ginekologije in porodništva, s katero sva govorili o prepletanju nosečnosti po 35 letu starosti s perimenopavzo.

V 24. epizodi sva z dr. Katjo Milićević govorili o Lichen Sclerosus, kronični vnetni kožni bolezni, pri kateri se koža zunanjega spolovila in predela okoli anusa, stanjša ter spremeni barvo in strukturo.

Več o hormonski nadomestni terapiji oziroma podporni terapiji v menopavzi lahko slišiš v številnih pogovorih z različnimi specialistkami ginekologije in porodništva. Priporočam ti 11., 22. 23. 24., 26. in 28. epizodo našega podkasta.  

💌 Deli svojo zgodbo

Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.

Spoznaj ženske, ki so z nami že delile svoje zgodbe

Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze, v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu in v 20. epizodi Tino.

Piši nam na info@herera.si – lahko tudi anonimno.

📬 Prijavi se na naše e-novičke

Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.

Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.

Epizoda je nastala v sodelovanju s podjetjem Medis.

Kje najdeš Polono?