POSLUŠAJ PREK APPLE PODCASTS | SPOTIFY
Menopavza na delovnem mestu: vpliv, simptomi in rešitve
Menopavza že dolgo ni več zasebna tema posameznice. V Sloveniji je danes okoli 450 tisoč žensk v starostnem obdobju, ko vstopamo v menopavzni prehod ali smo vanj že vstopile – kar pomeni, da je skoraj vsaka peta oseba v naši družbi ženska v tem življenjskem obdobju. In velika večina teh žensk je še vedno delovno aktivnih. Ker ženska v povprečju eno tretjino svoje delovne dobe preživi v perimenopavzi in postmenopavzi, razumevanje tega obdobja ni več samo medicinsko, ampak tudi družbeno in poslovno vprašanje.
V 55. epizodi Herera podkasta se Nina pogovarja z dr. Barbaro Požlep, specialistko ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
V pogovoru se dotakneta simptomov, ki najbolj vplivajo delovni dan – slabega spanca, nočnega potenja, vročinskih oblivov, možganske megle, težav s koncentracijo in spominom, razdražljivosti, tesnobe, bolečin v sklepih, nerednih in močnih krvavitev ter genitourinarnega sindroma menopavze. Razložita, zakaj do teh sprememb prihaja, kaj se v tem obdobju dogaja v ženskem telesu in možganih ter zakaj ženske težave najprej pripišemo izgorelosti ali sebi, ne pa hormonskim spremembam.
Kateri simptomi menopavze najbolj vplivajo na delo
Velik del pogovora namenita tudi vlogi delovnega okolja – kako menopavzni simptomi vplivajo na delo in kako delovne razmere (izmensko delo, neprilagojene uniforme, pritisk, ki ne dovoli odsotnosti) vplivajo na to, kako ženska simptome doživlja. Govorita o vplivu nespečnosti in nočnega dela na zdravje, o povečanem tveganju za napake pri delu, in o tem, zakaj številne ženske svoje težave skrijejo.
Dotakneta se vprašanj, ki segajo onkraj zdravstva: zakaj ženske v tem obdobju pogosto razmišljajo o odpovedi, zakaj jih po podatkih iz tujine deset odstotkov zaradi simptomov dejansko zapustilo delovno mesto in zakaj se menopavza zelo počasi seli iz tabu cone v politiko podjetij in držav.
Vloga delodajalcev in delovnega okolja
Pomemben del pogovora se posveti tudi delodajalcem, vodjem in kadrovskim službam – kaj naj o menopavzi vedo, zakaj je podpora v tem obdobju za podjetje prej naložba kot strošek in katere majhne prilagoditve delovnega okolja lahko ženskam ogromno pomagajo. V epizodi predstavimo tudi primere dobrih praks iz tujine – od britanskih menopavznih načrtov, ki bodo od leta 2027 v večjih podjetjih obvezni do skandinavskih svetovalk, menopavznih kavarn in še več.
Na koncu se vrneta k posameznici – kaj lahko ženska v tem obdobju naredi sama, kdaj naj se obrne na ginekologa in katere možnosti pomoči (od hormonske nadomestne terapije do nehormonskih zdravil ter sprememb življenjskega sloga) so v Sloveniji danes na voljo.
V pogovoru boš izvedela
- zakaj je menopavza vse bolj družbeno in ne le zasebno vprašanje;
- kateri simptomi menopavze najbolj vplivajo na delovno učinkovitost;
- zakaj ženske težave najprej pripišemo izgorelosti, ne hormonom;
- kako menopavza vpliva na spanec, kognicijo in razpoloženje;
- zakaj je nočno delo v tem obdobju posebej obremenjujoče;
- kaj naj o menopavzi vedo delodajalci, vodje in kadrovske službe;
- katere majhne prilagoditve delovnega okolja največ pomagajo;
- katere dobre prakse je smiselno preslikati iz tujine v Slovenijo;
- kaj lahko ženska v tem obdobju naredi sama in kdaj poiskati strokovno pomoč.
Ginekološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana najdete na novi spletni strani, v njihovo zakulisje pa lahko pokukate tudi na Facebooku in Instagramu.
Omenjeno v epizodi
V pogovoru sva omenili intervju z Matejo Malnar Štembal, predsednico Združenja Ona Ve, ki je za 24ur spregovorila o nevidnosti žensk v medijih in o steklenem stropu, ki ga ženske še vedno občutimo.
Dr. Požlep se v pogovoru sklicuje na raziskavo SWAN (Study of Women’s Health Across the Nation), eno najobsežnejših in najdaljših longitudinalnih študij o zdravju žensk v srednjih letih, ki od leta 1994 v ZDA spremlja več kot 3.300 žensk skozi menopavzni prehod.
V pogovoru se sklicujeva tudi na delo ameriške nevroznanstvenice dr. Lise Mosconi, katere knjiga Možgani v menopavzi: Nova znanost opremlja ženske za lahkotnejši in samozavestnejši prehod v menopavzo je od leta 2025 dostopna tudi v slovenskem prevodu. Knjiga na razumljiv način pojasni, kaj se v menopavznem prehodu dogaja v ženskih možganih, in ponudi konkretna priporočila, kako to obdobje podpreti.
Katere vsebine iz preteklih epizod našega podkasta dopolnjujejo današnjo temo
O menopavzi na delovnem mestu sva se z prof. dr. Evo Boštjančič, organizacijsko psihologinjo in profesorico na Filozofski fakulteti UL, pogovarjali že v 12. epizodi — z vidika organizacijske psihologije in tega, kako lahko delodajalci pridejo bližje ženskam v tem obdobju. V 19. epizodi sva z dr. Tino Bončina, zdravnico psihoterapevtko, govorili o duševnem zdravju v perimenopavzi — o izgorelosti, tesnobi, depresiji in spremembah v razpoloženju, ki spremljajo to obdobje. V 23. epizodi sva s primarij dr. Uršulo Reš Muravec podrobno razčlenili genitourinarni sindrom menopavze in pogovor o intimnem zdravju, ki ga ženske težko odpiramo. V 52. epizodi, s katero smo začeli novo serijo Anatomija simptoma, smo podrobno predstavili možgansko meglo, v 53. epizodi pa se s prof. dr. Milico Antić Gaber pogovarjava o starizmu, mizoginiji in feminizmu — temah, ki so v ozadju tega, zakaj ženske v tem življenjskem obdobju pogosto raje molčimo, kot da bi povedale, kaj se z nami dogaja.
Današnja epizoda je tudi del širše serije pogovorov, ki jih letos pripravljamo z ginekologinjami in porodničarkami Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V 43. epizodi smo gostile doc. dr. Nino Jančar, s katero sva govorili o neplodnosti in spontanem splavu ter sodobnih možnostih zdravljenja neplodnosti v Sloveniji. V 46. epizodi smo gostile prof. dr. Bojano Pinter in se sprehodili skozi zgodovino reproduktivnih pravic ter odkrivali, kako je Slovenija postala svetovni zgled na področju reproduktivne medicine. V 48. epizodi smo z asist. dr. Evo Skuk govorili o preventivi in presejalnih programih, ki so ženskam in moškim na voljo v Sloveniji, v 50. epizodi z izr. prof. dr. Heleno Ban Frangež o endometriozi, bolezni, ki prizadene 10 % žensk, v 51. epizodi pa z dr. Vesno Šalamun o histerektomiji — strahovih, dejstvih in življenju po posegu.
Deli svojo zgodbo
Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.
Spoznaj ženske, ki so z nami že delile svoje zgodbe
Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze, v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu, v 20. epizodi Tino, v 29. epizodi še z Nino, v 35. epizodi Majo in v 40. epizodi še eno Tino.
Piši nam na info@herera.si – lahko tudi anonimno.
Prijavi se na naše e-novičke
Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.
Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.
