V 29. epizodi Herera podkasta gostimo našo poslušalko, 29-letno Nino, ki je pri 27. letih dobila diagnozo osteoporoze.
Nina, ki je bila celo življenje aktivna športnica, se je od najstniških let srečevala z nerednimi menstruacijami. Ko še ni dopolnila 24. let, je dobila diagnozo osteopenije, zato so ji zdravniki priporočili, naj se čim hitreje odloči o nosečnosti. Med drugo nosečnostjo se je srečala z bolečinami v kosteh, zato je kmalu po porodu ponovno opravila diagnostični pregled z DEXA meritvijo, ki je pokazal, da je bolezen napredovala. Pri 27. letih je nato dobila diagnozo osteoporoze.
V tej epizodi boš lahko slišala:
- kdaj se je Nina srečala s prvimi zdravstvenimi težavami in kako je prišla do diagnoze;
- kako se je lotila samoraziskovanja in iskanja pomoči zase;
- zakaj je pomembno, da poznamo svoj menstrualni cikel;
- kakšne spremembe je Nina vključila v svoje življenje;
- kako pomembna je jasna komunikacija med zdravniki in pacientkami.
Nina lahko slediš na Instagramu, pišeš pa ji lahko tudi na nina.osebnotrenerstvo@gmail.com.
Osteopenija in osteoporoza
Osteopenija označuje stanje, pri katerem je kostna gostota (bone mineral density, BMD) nižja od povprečja za zdravo odraslo osebo, a še ne tako nizka, da bi izpolnila kriterij za osteoporozo.
To pomeni, da so kosti že oslabljene in povečano je tveganje za zlome, čeprav se stanje morda ne izraža z bolečinami ali drugimi simptomi. Za diagnozo osteopenije se pogosto uporablja DXA-meritev, pri čemer definicija (po svetu) navaja za osteopenijo T-skore med −1,0 in −2,5 standardnimi deviacijami spodaj od povprečja zdrave mlade osebe. Ker osteopenija lahko preide v osteoporozo, je njeno odkritje priložnost za ukrepanje – z ustreznim življenjskim slogom, prehrano, gibanjem ter (če je potrebno) zdravljenjem.
Osteoporoza je bolezen kostnega tkiva, pri kateri pride do znatnega zmanjšanja kostne gostote ter poslabšanja mikroarhitekture kosti. Posledica tega je povečana lomljivost kosti in višje tveganje za zlom, pogosto celo pri relativno majhnih udarcih ali padcih.
Po podatkih International Osteoporosis Foundation (IOF) naj bi na svetu eno od treh žensk in en od petih moških, starih nad 50 let, imelo osteoporozo ali bili vsaj v visoko tveganem skupini. V Evropi se ocenjuje, da je več kot 23 milijonov moških in žensk v Evropski uniji izjemno ogroženih za osteoporotične zlome, vsako leto pa nastane približno 4,3 milijona takih zlomov — kar predstavlja veliko ekonomsko in družbeno breme.
Obema stanjema – osteopeniji in osteoporozi – je skupno, da pogosto potekata tiho: brez izrazitih simptomov, dokler ne pride do zloma ali bolečin, ki jih je opisala Nina. Zato je še toliko pomembnejše, da ženske (in tudi moški) razumejo, da ni »normalno«, če pride do izgube menstruacije in če obstajajo drugi dejavniki tveganja, o katerih sva z dr. Uršulo Reš Muravec govorili v 23. epizodi našega podkasta – in da pravočasna obravnava lahko bistveno spremeni potek in zaplete bolezni.
Visceralna maščoba
Visceralna maščoba je vrsta maščobe, ki se nabira globoko v trebušnih stenah in se kopiči okoli notranjih organov, kot so jetra, trebušna slinavka in črevesje. Za razliko od podkožne maščobe, ki jo lahko otipamo, je visceralna maščoba nevidna, a presnovno zelo aktivna in zato precej bolj nevarna.
Pri ženskah je visceralna maščoba še posebej pomembna v obdobju perimenopavze in menopavze, saj z upadom estrogena pride do prerazporeditve maščobe iz bokov in stegen v trebuh. Eden od diagnostičnih načinov spremljanja je tudi DEXA meritev, s katero merimo sestavo telesa. O tem sva veliko govorili z dr. Reš Muravec v 23. epizodi in tudi z dr. Petro Meglič, ki je bila gostja 26. epizode našega podkasta.
Kreatin
Kreatin je naravna spojina, ki jo naše telo proizvaja iz aminokislin in jo v največji meri shranjuje v skeletnih mišicah, del pa tudi v možganih. Njegova glavna naloga je, da pomaga pri obnovi molekul ATP – osnovnega vira energije v celicah – kar je še posebej pomembno pri kratkih in intenzivnih naporih, kot so dvigi uteži ali šprinti. Kreatin najdemo tudi v prehrani, predvsem v mesu in ribah, vendar so te količine relativno majhne, zato se v številnih raziskavah uporablja v obliki prehranskega dodatka. Harvard Health ga uvršča med najraziskanejša in najvarnejša prehranska dopolnila za izboljšanje zmogljivosti in regeneracije mišic.
Zelo dobro je dokumentirano, da kreatin v kombinaciji z vadbo za moč povečuje mišično moč, vzdržljivost pri kratkotrajnih naporih ter dolgoročno tudi mišično maso. Nekatere analize kažejo, da je to eden najbolj učinkovitih dodatkov za podporo mišično-skeletnemu sistemu pri vseh starostnih skupinah, ne le pri športnikih.
V zadnjih letih se pojavlja vedno več raziskav, ki kažejo, da kreatin ne podpira zgolj mišic, temveč ima lahko pozitiven vpliv tudi na presnovo, zdravje kosti in celo kognitivne funkcije. Zlasti pri ženskah v perimenopavzi in postmenopavzi, ko se mišična masa in moč zaradi hormonskih sprememb naravno zmanjšujeta, lahko kreatin predstavlja pomemben del strategije za ohranjanje moči, stabilnosti, energije in presnovnega zdravja.
Najpogosteje priporočena vzdrževalna doza pri zdravih odraslih je med tremi in petimi grami kreatin monohidrata na dan, kar podpirajo tudi strokovne smernice. Osebe z ledvičnimi ali jetrnimi težavami, pa tudi nosečnice in doječe matere, naj se pred uporabo posvetujejo s svojim zdravnikom, čeprav raziskave pri zdravih posameznikih kažejo dobro varnost tudi pri dolgotrajni uporabi. Kreatin ni nadomestilo za urejeno prehrano, dovolj beljakovin, kakovosten spanec in redno vadbo, je pa eno najbolj podprtih orodij, ki lahko v pravem kontekstu podprejo moč, zmogljivost in splošno dobro počutje – zlasti v obdobjih, ko hormonske spremembe vplivajo na telo in njegovo energijo.
Katere vsebine iz preteklih epizod našega podkasta dopolnjujejo današnjo temo?
Več o prehrani v obdobju peri/menopavze
V 6. epizodi smo gostile prehransko terapevtko Mojco Sekulić iz Centra za prehransko terapijo. Mojca ti bo v tej epizodi zaupala, kakšne spremembe v presnovi se dogajajo v našem telesu v tem obdobju, kako prilagodimo prehrano, da bomo zaužile dovolj pomembnih makro in mikrohranil ter zakaj se v tem obdobju težko upremo sladkim jedem in kaj nam pri tem lahko pomaga.
V 13. epizodi smo gostile stilistko hrane Grušo Zorn, ki se zadnja leta veliko ukvarja z izobraževanjem o prehrani, ki ženske podpira v obdobju perimenopavze, menopavze in postmenopavze. V tej epizodi lahko slišiš konkretne nasvete za pripravo uravnoteženih obrokov, ki jih tvoje telo potrebuje v tem obdobju in odgovor na to, kako biti v kuhinji bolj drzna. Gruša nam občasno pošlje tudi kakšen recept, ki jih najdeš v zavihku z blog zapisi.
Sprememb v prebavi se oditkava tudi v pogovoru z dr. Darijo Strah, ki je bila gostja v 22. epizodi. V njej sva govorili o sindromu policističnih jajčnikov, metabolnem sindromu in inzulinski rezistenci. V tej epizodi najdeš odgovor, zakaj se ženske v tem življenjskem obdobju redimo.
V epizodi sem omenila mobilno aplikacijo Lifesum, ki jo uporabljam za spremljanje mojih obrokov.
Več o duševnem zdravju in spanju
Z zdravnico psihoterapevtko Tino Bončino smo posnele dva pogovora. V 15. epizodi govoriva o duševnem zdravju v tem obdobju in kako opazimo spremembe na tem področju. Dotakneva se tudi partnerskih odnosov, Tina pa ti bo tudi svetovala, kako svoje simptome zaupati zdravniku.
Tina se je vrnila še v 19. epizodo, ki sva jo v celoti namenili spanju. V tej epizodi boš lahko slišala, zakaj prihaja do nespečnosti, katere tehnike ti pri tem lahko pomagajo, zakaj je pomembno, da krepimo spalno rutino, ki nam pomaga, da spimo globje in dovolj časa, kakšno vlogo pri tem igrata kortizol in melatonin ter kako pomanjkanje spanja vpliva na razpoloženje, delovno učinkovitost in tudi na presnovo.
Več o vadbi
V 29. epizodi našega podkasta smo gostile Branka Ristića, trenerja funkcionalne vadbe, inštruktorja za kettlebell šport, mojstra za borilne veščine, igralca in akcijskega koreografa ter mojega osebnega trenerja, s katerim sama na lastni koži zadnji dve leti raziskujem dobrobiti in vpliv vadbe za moč na ohranjanje mišične mase, kostne gostote, splošnega počutja ter vpliva na upravljanje stresa in kakovosti spanja. O vadbi za moč smo na našem podkastu že veliko govorile s specialistkami ginekologije in porodništva ter trenerko in motivatorko zdravega načina življenja Alenko Ružič Jovovič, ki je bila gostja 2. epizode našega podkasta. Tokrat pa bomo z Brankom podrobneje pogledale v to obliko vadbe, za katero Branko pravi: »Če bi trening za moč lahko dali v tabletko, bi ga zdravniki predpisovali kot zdravilo, ker to tudi je.«
💌 Deli svojo zgodbo
Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.
Spoznaj ženske, ki so z nami že delile svoje zgodbe
Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze, v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu.
Piši nam na info@herera.si – lahko tudi anonimno.
📬 Prijavi se na naše e-novičke
Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.
Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.
