POSLUŠAJ PREK APPLE PODCASTS | SPOTIFY
Menopavza že dolgo ni več zasebna tema posameznice. V Sloveniji je danes okoli 450 tisoč žensk v starostnem obdobju, ko vstopamo v menopavzni prehod ali smo vanj že vstopile – kar pomeni, da je skoraj vsaka peta oseba v naši družbi ženska v tem življenjskem obdobju. In velika večina teh žensk je še vedno delovno aktivnih. Ker ženska v povprečju eno tretjino svoje delovne dobe preživi v perimenopavzi in postmenopavzi, razumevanje tega obdobja ni več samo medicinsko, ampak tudi družbeno in poslovno vprašanje.
V 55. epizodi Herera podkasta se Nina pogovarja z dr. Barbaro Požlep, specialistko ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana.
V pogovoru se dotakneta simptomov, ki najbolj vplivajo delovni dan – slabega spanca, nočnega potenja, vročinskih oblivov, možganske megle, težav s koncentracijo in spominom, razdražljivosti, tesnobe, bolečin v sklepih, nerednih in močnih krvavitev ter genitourinarnega sindroma menopavze. Razložita, zakaj do teh sprememb prihaja, kaj se v tem obdobju dogaja v ženskem telesu in možganih ter zakaj ženske težave najprej pripišemo izgorelosti ali sebi, ne pa hormonskim spremembam.
Velik del pogovora namenita tudi vlogi delovnega okolja – kako menopavzni simptomi vplivajo na delo in kako delovne razmere (izmensko delo, neprilagojene uniforme, pritisk, ki ne dovoli odsotnosti) vplivajo na to, kako ženska simptome doživlja. Govorita o vplivu nespečnosti in nočnega dela na zdravje, o povečanem tveganju za napake pri delu, in o tem, zakaj številne ženske svoje težave skrijejo.
Dotakneta se vprašanj, ki segajo onkraj zdravstva: zakaj ženske v tem obdobju pogosto razmišljajo o odpovedi, zakaj jih po podatkih iz tujine deset odstotkov zaradi simptomov dejansko zapustilo delovno mesto in zakaj se menopavza zelo počasi seli iz tabu cone v politiko podjetij in držav.
Pomemben del pogovora se posveti tudi delodajalcem, vodjem in kadrovskim službam – kaj naj o menopavzi vedo, zakaj je podpora v tem obdobju za podjetje prej naložba kot strošek in katere majhne prilagoditve delovnega okolja lahko ženskam ogromno pomagajo. V epizodi predstavimo tudi primere dobrih praks iz tujine – od britanskih menopavznih načrtov, ki bodo od leta 2027 v večjih podjetjih obvezni do skandinavskih svetovalk, menopavznih kavarn in še več.
Na koncu se vrneta k posameznici – kaj lahko ženska v tem obdobju naredi sama, kdaj naj se obrne na ginekologa in katere možnosti pomoči (od hormonske nadomestne terapije do nehormonskih zdravil ter sprememb življenjskega sloga) so v Sloveniji danes na voljo.
Ginekološko kliniko Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana najdete na novi spletni strani, v njihovo zakulisje pa lahko pokukate tudi na Facebooku in Instagramu.
V pogovoru sva omenili intervju z Matejo Malnar Štembal, predsednico Združenja Ona Ve, ki je za 24ur spregovorila o nevidnosti žensk v medijih in o steklenem stropu, ki ga ženske še vedno občutimo.
Dr. Požlep se v pogovoru sklicuje na raziskavo SWAN (Study of Women’s Health Across the Nation), eno najobsežnejših in najdaljših longitudinalnih študij o zdravju žensk v srednjih letih, ki od leta 1994 v ZDA spremlja več kot 3.300 žensk skozi menopavzni prehod.
V pogovoru se sklicujeva tudi na delo ameriške nevroznanstvenice dr. Lise Mosconi, katere knjiga Možgani v menopavzi: Nova znanost opremlja ženske za lahkotnejši in samozavestnejši prehod v menopavzo je od leta 2025 dostopna tudi v slovenskem prevodu. Knjiga na razumljiv način pojasni, kaj se v menopavznem prehodu dogaja v ženskih možganih, in ponudi konkretna priporočila, kako to obdobje podpreti.
O menopavzi na delovnem mestu sva se z prof. dr. Evo Boštjančič, organizacijsko psihologinjo in profesorico na Filozofski fakulteti UL, pogovarjali že v 12. epizodi — z vidika organizacijske psihologije in tega, kako lahko delodajalci pridejo bližje ženskam v tem obdobju. V 19. epizodi sva z dr. Tino Bončina, zdravnico psihoterapevtko, govorili o duševnem zdravju v perimenopavzi — o izgorelosti, tesnobi, depresiji in spremembah v razpoloženju, ki spremljajo to obdobje. V 23. epizodi sva s primarij dr. Uršulo Reš Muravec podrobno razčlenili genitourinarni sindrom menopavze in pogovor o intimnem zdravju, ki ga ženske težko odpiramo. V 52. epizodi, s katero smo začeli novo serijo Anatomija simptoma, smo podrobno predstavili možgansko meglo, v 53. epizodi pa se s prof. dr. Milico Antić Gaber pogovarjava o starizmu, mizoginiji in feminizmu — temah, ki so v ozadju tega, zakaj ženske v tem življenjskem obdobju pogosto raje molčimo, kot da bi povedale, kaj se z nami dogaja.
Današnja epizoda je tudi del širše serije pogovorov, ki jih letos pripravljamo z ginekologinjami in porodničarkami Ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. V 43. epizodi smo gostile doc. dr. Nino Jančar, s katero sva govorili o neplodnosti in spontanem splavu ter sodobnih možnostih zdravljenja neplodnosti v Sloveniji. V 46. epizodi smo gostile prof. dr. Bojano Pinter in se sprehodili skozi zgodovino reproduktivnih pravic ter odkrivali, kako je Slovenija postala svetovni zgled na področju reproduktivne medicine. V 48. epizodi smo z asist. dr. Evo Skuk govorili o preventivi in presejalnih programih, ki so ženskam in moškim na voljo v Sloveniji, v 50. epizodi z izr. prof. dr. Heleno Ban Frangež o endometriozi, bolezni, ki prizadene 10 % žensk, v 51. epizodi pa z dr. Vesno Šalamun o histerektomiji — strahovih, dejstvih in življenju po posegu.
Vsaka zgodba šteje. Če si tudi ti že opazila spremembe v svojem telesu in počutju ali si že prehodila del poti skozi perimenopavzo ali menopavzo, te vabimo, da svojo izkušnjo deliš z nami. Pomagaš lahko drugim ženskam, ki se na tej poti še iščejo.
Ana je prva ženska, ki je dvignila roko in svojo zgodbo zaupala poslušalkam Herera podkasta. Slišiš jo lahko v 3. epizodi. V 5. epizodi smo gostile Majo, ki nam je zaupala tudi to, kako se ji je v času perimenopavze dvignil libido. V 10. epizodi smo gostile še Ireno, v 14. pa Jasmino, ki se zadnjih osem let sooča s kar 27 simptomi perimenopavze, v 17. epizodi operno pevko Vido, ki je prve spremembe opazila prav na svojem glasu, v 20. epizodi Tino, v 29. epizodi še z Nino, v 35. epizodi Majo in v 40. epizodi še eno Tino.
Piši nam na info@herera.si – lahko tudi anonimno.
Naš mesečni opomnik te bo spomnil, da nisi sama. Vanj vključujemo strokovne nasvete, iskrene zgodbe in praktične vsebine, ki ti bodo v oporo v tem obdobju življenja. Prijavi se spodaj in ostani povezana z nami tudi prek novičnika.
Sledi nam tudi na Facebooku in Instagramu, kjer delimo dodatne vsebine, podporo in skupnost.
